Martinovo – ko iz mošta nastane vino

God svetega Martina naznanja konec rodovitne jeseni in začetek zime. V tem obdobju so trgatve že za nami, jesenska opravila se zaključujejo, ljudje se začnejo pripravljati na hladne zimske dni … Najbolj razširjen običaj v Sloveniji, povezan z vinom in vinsko kulturo, je martinovanje, ki ga obhajamo 11. novembra.

Korenine martinovanja segajo daleč v preteklost … Sveti Martin bi se naj rodil leta 316 v rimski provinci Panoniji, in je kot vojak služil rimskemu cesarju. Znan je bil po svoji velikodušnosti in dobronamernosti. To je dokazal tudi nekega mrzlega zimskega večera, ko je med jezdenjem po francoski deželi srečal berača, kateremu je podaril svoje ogrinjalo. Tisto noč se mu je v sanjah, v podobi berača, prikazal Jezus. Takrat se je odločil, da bo služil Bogu. Ena od legend pripoveduje o njegovem imenovanju za škofa: zaradi svoje skromnosti je zavrnil škofovsko mesto in se skril v hlev z gosmi, ki so ga izdale z glasnim gaganjem. Kmalu za tem so odkrili njegovo skrivališče in ga razglasili za škofa v Touru.

Ponekod po Sloveniji so običaji, povezani s tem praznikom, še vedno živi. Praznovanje goda svetega Martina, ko se mošt spremeni v pravo vino, ima v Sloveniji posebni pomen. Po ljudskem izročilu mošt blagoslovi moški, preoblečen v škofa, to je v svetega Martina. Ponekod na sod dajo jabolko, v katero zapičijo različna zelišča, najpogosteje klinčke in cimet – če se jabolko posuši, bo letina dobra, če zgnije, pa slaba. Na nekaterih območjih še zmeraj živi prepričanje, da je na ta dan treba jesti gos, kajti »kdor na martinovo ne je gosi, bo vse leto stradal«.

Slovensko vinogradništvo in vinsko kulturo predstavljajo tri vinorodne dežele z devetimi vinorodnimi okoliši, kjer vinska trta uspeva že od starorimskih časov. Ob obisku Prekmurja lahko naletite na veliko skritih zakladov, saj na pobočjih, ki obkrožajo okolico, zori zelo kakovostno grozdje. Ta vinorodni okoliš zaznamuje razgiban relief: tako ravninski deli, ki ne presegajo 270 metrov, kot tudi strmejše lege, ki sežejo celo čez 400 metrov nadmorske višine. Območje ima večstoletno tradicijo vinogradništva, saj so naravne danosti in podnebje zelo primerni za pridelovanje grozdja in vina. Tega ne dokazujejo le okusna, aromatična vina, temveč tudi očarljive vinske kleti, vinotoči in številne, z vinogradništvom povezane prireditve.  Obiščite prekmurske vinske kleti in razvajajte svoje brbončice z najbolj razširjenimi sortami vin, kot so šipon, chardonnay, laški in renski rizling, traminec in modra frankinja.

Viri:

https://www.ovinu.si/zemljevid

https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/martinovanje-veselje-ob-novi-letini-vina