Jože Vratar
Jože Vratar je zaslovel po svoji dvojni vlogi: bil je razbojnik in ropar, ki je z lahkoto odprl vse ključavnice, ki so varovala premoženje bogatih trgovcev, zlatarjev, odvetnikov, hkrati pa ga je zaznamovala tudi njegova radodarnost in empatija do revnejšega sloja in pomoči potrebnih ljudi, s katerimi je delil svoj plen.
Vratar se je rodil nekje med letoma 1890 in 1895 v Lendavskih goricah. Živel je v bližini križnega znamenja pred nekdanjim vaškim domom, v cimprani hiši, ob kateri sta se nahajala tudi sadovnjak in vinograd. Njegovo ime zaznamujejo številne legende…
Po besedah nekaterih starejših občanov naj bi bil že kot otrok zelo neukrotljiv. Ko je njegova mati šla na delo, ga je z vrvjo privezala k mizi, vendar je mali nepridiprav vrvico pogosto pregrizel in pobegnil. Prav zaradi tega je okoli vratu nosil škatlico, v kateri je bil listek z njegovim imenom in naslovom ter materino prošnjo, naj ga oseba, ki ga najde, pripelje domov.
Po ljudskem pripovedovanju je Vratar bil prijetnega videza, zaradi česar je zmešal glavo marsikateri mladenki. O njegovi priljubljenosti med domačini priča tudi podatek, da je zaradi obilnih daril bil krstni boter več kot štiridesetim otrokom. V času, ko je začel vlamljati in ropati, so ga imenovali »Nevidni«, saj se je organom pregona in zasedam žandarjev zmeraj izmuznil. Za skrivališče si je omislil eno od grobnic na robu pokopališča pri kapelici Svete Trojice. Gre za enega večjih zidanih grobov z dvojno kamnito ploščo, ki je še danes ohranjen. Na vrhu nagrobnika je kip dveh otrok in je še dandanes eden najlepših spomenikov sakralne dediščine. Vhod v grobnico si je izkopal s strani, luknjo pa zakril z okrasnim zimzelenim grmom.
Za Vratarja naj bi bila usodna zaseda, ki so mu jo nastavili prav pri zgoraj omenjeni kapelici, od koder je sprva uspel pobegniti proti vasi Trimlini. Na robu vasi je splezal na vrh ogromnega hrasta, da bi tako zmedel zasledovalce, vendar pri tem ni bil uspešen, saj so ga nemudoma opazili. Takrat naj bi ga eden od žandarjev ustrelil v prsi. Po pripovedovanju ljudi naj bi Vratar med redarji imel celo pomočnika, ki ga je medtem, ko je on ropal, varoval. Žandar Vratarja naj ne bi ustrelil do smrti, ampak je baje to storil prav ta redar, ki je prihitel za njimi. Bal se je namreč, da bi ga moški izdal. O dogodku obstaja dokument, in sicer razglednica, ki prikazuje drevo in pod njim mrtvega moškega z gostimi črnimi brki. Vratarja so pokopali v neoznačen grob na srednjem lendavskem pokopališču. Na njem je rasel pušpan, prav takšen, s kakršnim si je zakrival vhod v nekdanje skrivališče.
Po ljudskem pripovedovanju je bil pogreb opravljen brez križa in vseh časti, ko pa so grobarji krsto spuščali v jamo, naj bi enemu od njih spodrsnilo in je padel na njo, pri čemer je truplo padlo iz krste. Čeprav Vratarja mnogi sploh niso poznali, je njegov lik še dolgo časa buril domišljijo ljudi …
Viri:
https://www.lendava.si/Files/eMagazine/76/957727/vitrina2_2024.pdf
